NOVICA

Moj telefon je lahko denarnica!

Plačevanje z mobilnim telefonom je v nekaterih predelih sveta že nepogrešljiva stalnica. Na Kitajskem, na primer, mobilno konkretno izpodriva gotovinsko in kartično plačevanje, saj lahko prek telefona plačate tako avtobusni prevoz kot nakup v trgovini ali restavraciji. V Sloveniji se zdi, da pametni telefon še ni prevzel te vloge, iz dneva v dan pa prihajajo rešitve, ki na tak ali drugačen način rešujejo področje mobilnega plačevanja in bančništva. V torek, 3. aprila, so na Start:up Müsli večeru Jerica Urbančič, MBILLS, Mateja Verlič Brunčič, Equaleyes, in Milan Gabor, certificiran etični heker, tako govorili o razvoju tovrstnih storitev, predvsem pa o skrbi za varnost mobilnega bančništva.
 
Kaj je mobilno bančništvo?

Različne bančne storitve vztrajno prehajajo od bančnih okenc in stacionarnih računalnikov na naše pametne telefone. Na področju obstaja nekaj različnih vrst storitev, ki medsebojno niso povezane, kot bi pomislili na prvo žogo. Na primer, plačevanje prek telefona je druga vrsta storitve kot dostop do podatkov o vašem bančnem računu prek aplikacije. Prva rešitev je zajeta v aplikaciji MBILLS, ki uporabniku omogoča, da namesto s plačilno kartico ali gotovino storitev plača s telefonom. S preprostim scanom lahko z nekaj dotiki plačate tudi položnico. Druga storitev je zajeta v mobilni aplikaciji NKBM, ki so jo razvili pri Equaleyes, ki uporabniku omogoča preprost vpogled v stanje in promet na bančnem računu.

 
Uporabnik je kralj

Kot je povedala Jerica Urbančič iz MBILLS, se pri razvoju in nadgrajevanju mobilne aplikacije MBILLS še kako dobro zavedajo, da sta mnenje uporabnika in njegova/njena izkušnja najpomembnejša. V ta namen so z njimi v stiku, spremljajo njihove potrebe in temu primerno aplikaciji dodajajo nove storitve. Poleg prej omenjenih tako omogoča tudi storitev skupnega plačevanja (na primer delitev računa za pijačo, darilo ali kakšen drug strošek med prijatelji). Mateja Verlič Brunčič iz Equaleyes je dodala, da so pri razvoju rešitve dodobra preučili za koga delajo aplikacijo, ter skrbeli, da bo uporaba razumljiva, preprosta in predvsem varna. Etični heker Milan Gabor je ob tem poudaril, da sicer stanje še ni popolno, se pa vedno več razvojnih ekip problema varnosti loti že ob samem načrtovanju storitve in tako lahko potencialne težave prepreči že v začetnih fazah.
 
Kdo je že ‘on board’?

Sogovornici sta potrdili, da so t. i. ‘early adopterji’ njihovih storitev predvsem moški, stari med 35 in 40 let, ki so pripravljeni preizkusiti nove storitve in razširiti funkcionalnosti svojega pametnega telefona, predvsem pa si s pomočjo tehnologije olajšati vsakodnevno življenje. Seveda obe vidita prihodnost, v kateri bo ta bazen močno razširjen ter zajemal uporabnike od 16. do (vsaj) 60. leta. Širši nabor zajame raznolike skupine uporabnikov, ki potrebujejo različne aspekte funkcionalnosti aplikacije. Mlajši, na primer, od storitve plačevanja položnice ne bodo imeli enake koristi, bodo pa s pridom uporabili storitev za plačilo malice ali delitve računa darila za prijateljico, medtem ko starejši uporabniki potrebujejo lažjo berljivost in preprosto uporabo. Mlajši upokojenci so namreč pametnih telefonov vedno bolj vajeni, so jih pripravljeni uporabljati, potrebno pa jim je pokazati, kje se za njih skriva dodana vrednost. Z preučevanjem potreb ciljnih skupin tako obe ekipi prideta do načrtovanja novih funkcionalnosti in širjenja storitve. Sprva nastane nov UX prototip, ki ga preizkusijo na testnih uporabnikih, predvidijo in rešijo ovire, na katere lahko uporabnik naleti, cikel pa nadaljujejo tudi s pogovorom z uporabniki.
 
Varnost je vedno na prvem mestu

Za obe razvijalski ekipi je varnost uporabe na prvem mestu. Je pa Milan dodal, da mora na marsikatere parametre varnosti paziti tudi uporabnik sam. Noben varnostni sistem nam ne pomaga, če se ne zaščitimo že s tem, da zaklenimo telefon. Na voljo imamo kriptiranje telefona, sistem dvojne verifikacije in druge mehanizme, ki omogočajo, da je naša raba pametnih naprav varna. Kot je poudaril Milan, marsikateri uporabnik ne želi dodati dvostopenjske verifikacije z mobilno številko, ker ne želi, da bi Google imel našo telefonsko številko. Zares to na deljenje kontakta ne vpliva, dejansko pa s tem dodamo dodatno varnostno prepreko, ki nepridipravom prepreči vdor v naš račun. V marsikaterem primeru vdora hekerjev se je izkazalo, da je bila zaščita ‘vodotesna’, priložnost za razpoko pa je omogočila človeška neprevidnost.
  In kje je stanje mobilnega plačevanja in bančništva v Sloveniji?

Zahodni svet po teh storitvah zaradi različnih  dejavnikov, kot so splošna dostopnost storitev in infrastrukture, ni planil kot se je obljubljalo pred pol desetletja. Opazno pa je, da so te rešitve postale množično popularne v delih sveta, kjer je glavni dostop do spleta mobilni telefon, to so manj razvite države Afrike, pa tudi Azija.
 
Vsi, ki ste zamudili Start:up Müsli podjetniški večer, si ga lahko v celoti ogledate na spodnjem posnetku: