NOVICA

Če si dober, očitno rasteš

Dva podjetnika, dva strastna potapljača sta pretekli teden privabila na Start:up Müsli veliko podjetnikov in tudi nadobudnih posameznikov, ki v ta bazen še niso skočili. Spoznali smo direktorja Roletarstva Medle, Roberta Medleta, in njegovega prijatelja, startuperja Jureta Daića, ki z ekipo razvija platformo za potapljače, imenovano H2O Globe. Z njima smo se pogovarjali o tem, kako spraviti idejo do končnega produkta, inovirati, vstopati na domač in tuj trg, organizirati delo ekipe in dolgoročno graditi stabilen posel.

Najprej se je potopil v gradbeništvo, potem pa se prepustil morskim globinam

Jure Daić se je že v srednji šoli odlično znašel na področju fizike in matematike, zato ga je pot nadalje peljala na študij gradbeništva, kjer je po prejeti diplomi stopil na pot gradbenega statika. Po letu in pol dela na projektu Stožice se mu je gradbeništvo začelo upirati, po drugi strani pa se je v tem času njegova potapljaška kariera pričela vzpenjati in začutil je, da lahko pusti službo in »preživi« le s potapljanjem, ki je bilo njegova strast že iz otroštva.

Jure je bil vrsto let med 10 najboljšimi globinskimi potapljači na svetu in organiziral tečaje potapljanja na vdih ter podvodnega ribolova. Ko je s tem začel, so mu vsi govorili, da ima premajhen trg, da bi lahko od tega živel. Kljub temu je sledil svoji želji in v 10 letih izšolal več tečajnikov kot kateri drug inštruktor v 40 letih dela. Sčasoma se je začel zavedati svojega maksimuma in dejstva, da teh številk ne more povečevati v nedogled, zato je iskal nove poslovne priložnosti in našel svoje mesto v kreiranju platforme za potapljače H2O Globe.

Če si dober, očitno rasteš

»Nikoli nam ni bil cilj rast, zmeraj nam je bil cilj, da smo dobri. In če si dober, očitno rasteš. Stranke te prepoznajo, seveda se trudiš pridobivati nove, ampak ne s ciljem, da bi rasli,« je odgovoril Robert Medle na vprašanje, kako mu je uspelo iz majhnega podjetja, ki ga je prevzel od svojih staršev, ustvariti veliko podjetje z 200 zaposlenimi, ki letno v podjetje prinesejo 20 milijonov prihodkov. Tudi, ko planirajo naslednje leto, si nikoli ne zadajo cilja rasti za 20, 30 %, ampak le 5 %.

Komercialisti bi imeli produkt že včeraj, v proizvodnji pa čim kasneje

»Delali smo napake in včasih nekatere produkte dali na trg prehitro, kar je pri kupcih povzročilo slabo voljo. Naredili smo si precej slabe reklame, zato gremo v zadnjih letih na trg precej bolj premišljeno. Ampak še vedno ne gremo ven šele, ko je izdelek 100 %. Vedno štartamo tam nekje na 80, 85 % izdelka. Drugače razvoj ni nikoli končan,« je povedal Robert o razvoju novih produktov v njihovem podjetju. Komercialisti želijo imeti produkt takoj, v proizvodnji čim kasneje, tako da moraš sam vedeti, kdaj je tisti pravi čas.

Na jugu te sprašujejo po ceni, na zahodu po kvaliteti

Roletarstvo Medle večino svojih produktov izvozi v tujino, s katero so začeli intenzivneje sodelovati po krizi 2008. Ugotovili so, da bolj se geografsko pomikaš proti jugu, bolj te kupci sprašujejo po ceni, bolj pa se pomikaš proti zahodu, bolj jih zanimata kvaliteta produkta in sama storitev. »Nismo brez napak. Sam mislim, da jih še vedno delamo preveč. Smo pa jih sposobni hitro odpraviti z našo servisno službo,« je povedal Robert. To ocenjuje kot njihovo največjo konkurenčna prednost: hitra odzivnost pri odpravljanju napak.

Pri velikih »playerjih« je velikokrat tako, da sicer dajo na trg dober produkt, vendar ko se kaj zaplete, traja zelo dolgo, da pridejo do stranke. »Ljudem veliko pomeni, da imajo nekoga ob strani in to je v tujini še toliko bolj cenjeno,« je še dodal.

Prvi so uvedli rabatno politiko postavljanja cen

"Ko smo začeli prodajati, je bila cena senčil po kvadratnem metru. V tujini sem videl, da imajo nekateri to urejeno tabelarno in sem rekel, dajmo tudi mi nastaviti ceno tabelarno in z rabati. Rabatne politike pri nas 15 let nazaj še ni bilo. Skoraj ista cena je bila za končnega kupca in veleprodajnika. Praktično prvi smo postavili bruto cene, na katere smo dali 20 % rabat,« je povedal Robert o postavljanju cen. Kupci želijo vedno večji popust, cene pa ne moreš v nedogled dvigovati. Priznal je, da je to res umetnost. Ne veš, kdaj narediš prav, kajti cena surovin raste, kupci pa pritiskajo. V njihovem podjetju so postavili tako bruto ceno, ki je za kupca še sprejemljiva. Je pa svetoval spremljanje konkurence in dogajanja na trgu.

Kako je preiti iz »one man band« v vodenje ekipe?

»Ko sem začel s tečaji, je bilo vse v mojih rokah. Vse sem delal sam. Od pisanja novic, izobraževanj, pisanja emailov,... da sem si z leti ustvaril ime. Moj cilj takrat je bil, da se vsaki stranki 100 % posvetim. Moj moto je bil, da mora vsak, ki zaključi moj tečaj, oditi zadovoljen,« je o svojih začetkih kot »one man band« povedal Jure. Sčasoma je imel toliko tečajnikov, da je moral zaposliti sodelavce. Najprej na tečajih, potem v administraciji.

V novem projektu pa je malo drugače – Jure ne zna programirati, ni strokovnjak v marketingu, ve pa, kako mora izgledati končni produkt. Ljudem, s katerimi sodeluje, bodisi so to sodelavci ali poslovni partnerji, zaupa, da bodo dobro opravili svoje delo. On jih sicer vodi v skladu s svojim ciljem glede platforme, drugače pa jim prepušča proste roke, sprejema ali izboljšuje njihove predloge. Zato zdaj njegova vloga prehaja v manevriranje med vsemi temi predlogi in sledenjem svoji viziji. 

Te zanima vsebina celotnega pogovora? Poslušaj spodnji audio posnetek.